Hamasov slogan in poziv k iztrebljenju judovskega prebivalstva »od reke do morja« se, kot smo ugotavljali že pred časom, ni uresničil. Namesto tega sedaj v praksi gledamo nasprotno zgodbo: Izrael svoje vojaške operacije izvaja »od severa do juga« območja Gaze in lahko bi rekli, da jih izvaja uspešno. Posledično smo priča stopnjevanju humanitarne katastrofe, v mednarodni skupnosti pa se širita panika in neenotnost glede rešitve konflikta. So rešitev premirje in pogajanja ali uničenje palestinskih militantov?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Hamasov slogan in poziv k iztrebljenju judovskega prebivalstva »od reke do morja« se, kot smo ugotavljali že pred časom, ni uresničil. Namesto tega sedaj v praksi gledamo nasprotno zgodbo: Izrael svoje vojaške operacije izvaja »od severa do juga« območja Gaze in lahko bi rekli, da jih izvaja uspešno. Posledično smo priča stopnjevanju humanitarne katastrofe, v mednarodni skupnosti pa se širita panika in neenotnost glede rešitve konflikta. So rešitev premirje in pogajanja ali uničenje palestinskih militantov?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
AVtor v komentarju opozarja na naraščanje migracijskega kriminala v Sloveniji ter poudarjamo potrebo po odločnih ukrepih za reševanje teh težav. Kritizira pasivnost politike in pomanjkanje obsodb terorističnih groženj. Zanikanje teh problemov preprečuje reševanje in ogroža javno varnost. Potrebna je transparentnost in ustrezni ukrepi za zaščito državljanov. Celoten komentar lahko tudi preberete na domovina.je.
AVtor v komentarju opozarja na naraščanje migracijskega kriminala v Sloveniji ter poudarjamo potrebo po odločnih ukrepih za reševanje teh težav. Kritizira pasivnost politike in pomanjkanje obsodb terorističnih groženj. Zanikanje teh problemov preprečuje reševanje in ogroža javno varnost. Potrebna je transparentnost in ustrezni ukrepi za zaščito državljanov. Celoten komentar lahko tudi preberete na domovina.je.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Tokrat o Ukrajini malo drugače. V duhu včerajšnjega praznika pustimo ob strani vojaške tehnicizme in se skozi oči naroda, ki teži za lastno svobodo, ozrimo k smislu in pomenu boja za svoje vrednote in nenazadnje za svojo državo. Slovenski in ukrajinski narod si na tem mestu delita isto zgodbo: pravični boj za svobodo proti neupravičeni agresiji.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Tokrat o Ukrajini malo drugače. V duhu včerajšnjega praznika pustimo ob strani vojaške tehnicizme in se skozi oči naroda, ki teži za lastno svobodo, ozrimo k smislu in pomenu boja za svoje vrednote in nenazadnje za svojo državo. Slovenski in ukrajinski narod si na tem mestu delita isto zgodbo: pravični boj za svobodo proti neupravičeni agresiji.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Zgodba o ruskih vohunih, ki so ju januarja v Črnučah aretirali naši varnostni organi, spet postaja aktualna. Tudi v deželi Jamesa Bonda, saj so slovenski mediji pred dnevi povzemali prispevek britanskega Guardiana, v katerem avtor predstavi nekatere podrobnosti iz ozadja njunega delovanja. Ob tem pa se odpira tudi debata o vprašljivosti varnostnih kapacitet in zunanjepolitičnih preferenc Slovenije.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Zgodba o ruskih vohunih, ki so ju januarja v Črnučah aretirali naši varnostni organi, spet postaja aktualna. Tudi v deželi Jamesa Bonda, saj so slovenski mediji pred dnevi povzemali prispevek britanskega Guardiana, v katerem avtor predstavi nekatere podrobnosti iz ozadja njunega delovanja. Ob tem pa se odpira tudi debata o vprašljivosti varnostnih kapacitet in zunanjepolitičnih preferenc Slovenije.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Tiralica za Putinom, zaton Wagnerja in mednarodne provokacije, pa tudi zapoznele ofenzive in nova igra Kitajske so dejavniki, ki so v preteklem tednu najbolj zaznamovali potek vojne v Ukrajini.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Tiralica za Putinom, zaton Wagnerja in mednarodne provokacije, pa tudi zapoznele ofenzive in nova igra Kitajske so dejavniki, ki so v preteklem tednu najbolj zaznamovali potek vojne v Ukrajini.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V Ljubljani se je včeraj prvič v mandatu te vlade sestal Svet za Slovence po svetu. Premier Robert Golob in tudi pristojni minister Matej Arčon sta srečanje označila za zelo konstruktivno. Govorili so o ohranjanju slovenskega jezika, kar je temelj za ohranjanje kulture in identitete. Vlada bo pomoč na tem področju v prihodnje še okrepila, predvsem na področju predšolske vzgoje. Govorili so tudi o sodelovanju na poslovnem ter znanstveno-raziskovalnem področju, pa tudi o strategiji vračanja izseljencev v Slovenijo. Akcijski načrt vlade je po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Arčona v fazi osnutka. Svet za Slovence po svetu je enaindvajsetčlansko stalno posvetovalno telo vlade. V njem je trinajst predstavnikov slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva in šest predstavnikov organizacij v Sloveniji, ki delujejo na tem področju in ministrstev, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V neki vasi je živel droben, star možiček, ki so ga ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini.
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Digitrajni učitelj je inovativni projekt, ki spodbuja samoučečo se skupnost. Vzgojitelji, učitelji in ostali delavci vzgojno in izobraževalnih ustanovah pridobivajo znanja s področja trajnostne, digitalne in finančne pismenosti, ta pa prenašajo naprej na otroke, učence in študente. Predstavili smo primer Šolskega centra Šentjur.
Počitnice so se začele, načrti o preživljanju prostega časa so bolj ali manj začrtani, nas pa je zanimalo, kako vanje vključiti dobro knjigo in mladostnika. Koliko jih sploh še bere in kakšna literatura jim je na voljo? Tudi o Poletavcih 2024 smo spregovorili, naš gost je bil Rok Dežman iz Mestne knjižne Ljubljana.